Jablana ŠTAJERSKI MOŠANCELJ
zasajena spomladi 2014
Sinonimi: mašanka, mašancgar, Mišenske, Steirischer Maschansker
Izvor sorte ni natančno ugotovljen. Verjetno se je pojavila na Štajerskem, od koder se je razširila na Češko, kjer je dobila ime.
Drevo raste šibko do srednje bujno in razvije okrogle krošnje z dolgimi, tankimi, povešenimi rodnimi šibicami. Za škrlup je zelo občutljiv, za zimski mraz pa srednje, proti jablanovi plesni je zelo odporen.
Cveti srednje pozno. Je diploidna sorta. Oprašujejo ga carjevič, koksova oranžna reneta, krivopecelj, dolenjska voščenka, londonski peping, ontario, jonatan, lepocvetka, šampanjska reneta idr.
Zori sredi oktobra, uporaben pa je od januarja do maja.
Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli. Značilni mošancljevi plodovi so podolgovati, nekoliko zoženi proti peclju in muhi, manj značilni pa so ploščato okrogli ali okrogli. Obstajajo namreč trije tipi mošanclja; prvi najpomembnejši, ki ima nekoliko debelejše plodove, se je razširil zlasti na območju Slovenskih goric, druga dva tipa s ploščatimi in okroglimi plodovi pa imata drobnejše plodove, zato sta manj pomembna. Ob obiranju so plodovi zelenkasto rumeni, pozneje postanejo zlato rumeni, na sončni strani nekoliko rjavo rdeče nadahnjeni. Meso vseh tipov je čvrsto, sočno, prijetnega vinsko kiselkastega okusa, z značilno aromo. Ni občutljiv za otiske in odlično prenaša prevoze. Znano je, da so mošancelj izvažali iz Slovenije celo v Indijo. Mošancelj je bil cenjen kot namizna sorta in za predelavo v jabolčnik. Odličen je tudi za kompot, ker se koščki ne razkuhajo. Po drugi svetovni vojni so mošancelj izrinile nove sorte z lepširni in debelejširni plodovi ter boljšo rodnostjo.