KAKI
Kaki je sadno drevo
subtropskih področij. Pri nas v Sloveniji zelo lepo uspeva na obmorskih
področjih, manj znano pa je, da lepo uspeva tudi v notranjosti Slovenije
in daje celo zelo dober in kvaliteten pridelek. Drevo je listopadno,
raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže celo do 10 metrov
višine. Plodovi so običajno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni
barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je vedno več sort
kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brezsemenskimi plodovi v
Sloveniji je Tipo.
Nasprotno od splošnega prepričanja ga lahko gojimo na prostem tudi v
notranjosti Slovenije, saj spomladi začne brsteti precej pozno (sredina
maja). Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana.
Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe. Drevo bi izjemoma lahko
poškodovale ekstremno nizke zimske temperature v daljšem obdobju. Na
območjih, kjer so v daljšem obdobju izredno nizke temperature, je
smiselno mlado drevo vendarle nekoliko zaščiti pred zmrzaljo. Sicer pa
nas kakijevo drevo razveseljuje tudi z velikimi, podolgovatimi
svetlečimi temno zelenimi listi.
Kaki najbolje uspeva na sončni legi. Tla morajo biti rodovitna, predvsem
pa odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. Odraslo drevo ni
zahtevno glede vlage, zato pa moramo mlada drevesa zalivati, ker se
zemlja ne sme povsem izsušiti. Kot za ostale vrste sadnega drevja tudi
za kaki velja, da ga je najbolje saditi pozno jeseni. Ker pa začne
brsteti nekoliko kasneje, ga lahko brez skrbi posadimo tudi spomladi.
Zanimivost kakijevih dreves je njihovo cvetenje. Nastavki plodov so
vidni že pred odpiranjem cvetov in včasih se ob močnem cvetenju veje na
mladih drevesih celo upognejo. Kaki cveti le nekaj dni, nato se cvetni
lističi na plodovih posušijo in ustvarijo zaščito plodov pred
vremenskimi nevšečnostmi. Ko se začnejo plodovi debeliti, dokaj trdi
suhi cvetni lističi počijo in sami odpadejo.
Po cvetenju plodov nikoli ne redčimo, saj odvečne kmalu po cvetenju
odvrže drevo samo, če za vse ne zmore zagotoviti dovolj hranil. Zgodba
se ponovi v avgustu, ko so plodovi debeli prek 5 cm: drevo odvečne
sadeže glede na vremenske razmere in hranilne pogoje spet odvrže.
V rastni dobi mora imeti kakijevo drevo dovolj rudninskih gnojil, po
potrebi zalivamo, če nastopi dolgotrajna suša, okolica debla pod krošnjo
pa ne sme biti zaplevljena. Plevel populimo in namesto njega raje
naredimo zastirko. Vsake tri mesece okrog drevesa posujemo rudninsko
gnojilo, ki ne sme vsebovati prevelikih količin dušika.
Kivijevo drevo je najbolje vzgojiti kot vretenasti grm. V prvih letih ga
obrezujemo spomladi tako, da oblikujemo ogrodje, kasneje pa ne potrebuje
posebnega obrezovanja. Zadostuje že odstranjevanje pregostih, navzkrižno
rastočih ali nerodovitnih vej. Po potrebi lahko poleti prikrajšamo veje
voditeljice na tretjino rasti tistega leta, da bi imeli bolj majhno
drevo in oblikujemo lepo krošnjo.
Glede na izkušnje kaki v notranjosti Slovenije nima posebnih bolezni.
Lahko se pojavi koreninski rak in morda listna pegavost. Zato lahko
rečemo, da je kaki drevo, ki ga ni potrebno škropiti proti boleznim.
Nekoliko več škode lahko povzročijo denimo kaparji, sadne muhe ali
volnate uši, vendar so največkrat škode tako majhne, da z ekonomskega
vidika ne opravičujejo uporabo insekticidov.
Kaki torej razen zagotavljanja zadostne količine hranil ne zahteva
kakšne posebne pozornosti ljubiteljev tega sladkega sadeža. Seveda drevo
med letom vsake toliko časa pregledamo, da ugotovimo, če je zdravo, če
lepo raste in da ni sledov poškodb kakšnih škodljivcev.
Kdaj je najprimernejši čas za obiranje plodov? Mnogi gojitelji začetniki
se bojijo, da bodo sadeži pomrznili ali da sploh ne bodo dozoreli.
Kakiji namreč zorijo zelo pozno in običajno ostanejo na vejah samo
plodovi medtem, ko je listje zaradi jesenskih razmer ali slane že
odpadlo z drevesa. Brez skrbi, z drevesom ni nič narobe, saj smo že
zapisali, da je dobro, če sadeže oplazi katera izmed pozno jesenskih
slan. Obiramo ga v novembru, ko postane povsem oranžen oziroma rdeč.
Za razliko od jabolk, ko ga lahko pri večini sort poskusimo direktno z
drevesa, tega pri kakijih ne priporočamo. Saj poznate tisti občutek, ko
vam okus trpkega sadeža obrne ustnice v sveder? Sadeže torej v novembru
previdno poberete. Za obiranje je najbolje imeti škarje, saj morate
sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Shranite jih v klet, kjer se po
10 do 14 dneh omedijo. Lahko pa jih shranite v polivinilne vrečke in jih
shranjujete pri temperaturah čim bliže 0 stopinj Celzija. Ob takšnem
shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.
Kaki lahko razmnožujemo na štiri načine: s semenom, s potaknjenci, s
cepljenjem ali s koreninskimi izrastki. S semenom lahko razmnožujemo
seveda tiste sorte, ki jih imajo. Sadimo povsem sveža semena, zato jih
direktno iz plodu vtaknemo v posode, kjer pri temperaturi blizu 30
stopinj Celzija vzkalijo že v 14 do 21 dneh. Po enem letu na te sejance
že lahko cepimo. Bolj zahtevno je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih
odrežemo poleti, posujemo z rastnim hormonom za ukoreninjenje in
posadimo v ogrevane rastne posode. Seveda pa ljubiteljskim sadjarjem
priporočamo, da se raje odločijo za nakup drevesa v drevesnici.
Besedilo in fotografije:
Rudi Bregar
Drevo sem posadil novembra 2003.
Pogovor ...
Nazaj na enciklopedijo
vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva